Slovenski startupi, ki delujejo v panogi razvoja strojne opreme

Petra Kušar 12. oktober, 2019
Slovenska hardware podjetja (Vir: Pixabay)

Startupi, ki delujejo na področju strojne opreme oziroma hardware startupi, se v številnih ozirih razlikujejo od podjetij, ki delujejo v drugih panogah. Za uspešno lansiranje strojne opreme so namreč zahtevana poglobljena znanja, ustrezno uspodobljen kader, hkrati se je treba povezati z dobavitelji primernih komponent, ki jih potrebujemo pri proizvodnji. Od ideje do končnega produkta običajno preteče kar nekaj časa, vložiti pa je treba tudi večje denarne vsote. So pa tovrstna podjetja zelo pomembna za celotno gospodarstvo.

Predstavljamo vam nekaj slovenskih startupov, ki delujejo na področju razvoja strojne opreme.

MedicoApps

Razvoj tehnologij v letalstvu je v zadnjih letih precej napredoval, predvsem pri navigacijskih in nadzornih sistemih letenja. Kljub temu se sistemi za spremljanje psihofizičnega stanja pilotov v tem čas niso bistveno spremenili oziroma izboljšali. Je pa ta vidik zelo pomemben pri zagotavljanju varnosti potnikov na letalu. Celjsko zagonsko podjetje MedicoApps se je odločilo narediti nekaj na tem področju. Ekipa je zasnovala posebno uro Flysentinel za pilote z nadzornim sistemom.

Ura Fylsentinel je zadolžena za to, da spremlja psihofizično stanje pilotov. Nadzira srčni utrip, telesno temperaturo in nasičenost kisika v krvi. Poleg tega spremlja zunanje parametre kot so temperatura okolja, vlažnost, hrup, ogljikov monoksid, G – sile in GPS koordinate. V primeru če zazna težave, poda pilotu napotke, kako si lahko pri tem pomaga. Če pride do nesreče, naprava samodejno izvede klic v sili in sporoči točne koordinate, kje se letalo nahaja.

Startup MedicoApps sta ustanovila Primož Grajžl in Gregor Poglajen. Oba sta pilota in člana AK Celje. Pri razvoju produkta sta združila računalniška in medicinska znanja, saj je Poglajen kardiolog. Razvoj produkta je trajal dve leti. Po lansiranju na trg je ekipa zgolj v treh tednih zbrala 100 prednaročil od pilotov in letalskih navdušencev. Naročila so prejeli z Danske, Norveške, Švedske, Velike Britanije, največ pa iz Nemčije.

Chipolo

Chipolo je pametni obesek, ki je namenjen sledenju vrednejših stvari, ki jih uporabljamo na dnevni bazi. To so ključi, denarnica, telefon in drugo. Obesek deluje prek bluetooth tehnologije in pametnega telefona, na katerega je treba pred uporabo naložiti aplikacijo. Z njo spremljamo oddaljenost iskanega predmeta. Pri iskanju predmeta se sproži tudi zvočni alarm, s katerim predmet lažje najdemo.

Pametni obesek Chipolo je bil skozi zadnja leta deležen številnih izboljšav. Tako je zdaj na voljo vodoodporen produkt, kateremu lahko uporabnik sam zamenja baterije. Na voljo je tudi Chipolo Card, ki se oblikovno prilega obliki denarnice. Novejša verzija obeska deluje tudi po principu GPS, kar pomeni, da lahko izbran predmet zasledimo na poljubni razdalji. Zaradi povpraševanja uporabnikov po posebni verziji, s katero bo možno izslediti tudi hišne ljubljenčke in otroke, ekipa dela tudi na razvoju te funkcionalnosti.

Chipolo je tehnološki startup s sedežem v Trbovljah. Ekipa se je leta 2013 odločila, da zanimanje za produkt preveri prek platforme za množično financiranje Kickstarter. Pri tem so bili zelo uspešni, saj so za Chipolo zbrali rekordnih 293 tisoč dolarjev.

Feelif

Živimo v digitalni dobi in za sodoben način življenja je pridobivanje informacij bistvenega pomena. Te so večinoma dostopne v digitalni obliki, kar pa predstavlja velik problem slabovidnim in slepim osebam, saj so tovrstne informacije zanje težje dostopne.

Reševanja tega problema se je lotilo trzinsko podjetje Feelif. Ideja se je leta 2013 porodila Željku Khermayerju, ki se je po ogledu dokumentarnega filma na to temo odločil, da bo skušal slepim in slabovidnim pomagati po svojih najboljših močeh. Podjetje je bilo ustanovljeno dve leti pozneje, leta 2015. Njegova vizija je razvijati in izdelovati informacijske sisteme za slepe in slabovidne.

Feelif je interaktivni muzejski pripomoček, ki ga je ekipa razvijala več kot leto dni. Ideja je, da bi s takimi napravami opremili muzeje. Tako bi lahko slepa ali slabovidna oseba samostojno spoznavala muzejske vsebine s pomočjo lokatorjev položaja v prostoru. Ob nagovoru slovenskih muzejev so vsi pokazali zanimanje. Eden prvih, ki je to rešitev vzel za svojo, je Čebelarski muzej Radovljica.

Movalyse

Movalyse je ljubljanski startup, ki je do sedaj razvil že tri produkte, ki so namenjeni motoristom. Pri tem sta dve napravi namenjeni zagotavljanju večje varnosti motoristov v prometu, tretja pa preprečuje krajo motocikla.

Njihov prvi produkt, Smart turn system (STS), poskrbi za samodejni izklop smernikov na motociklu v trenutku, ko je bil levi ali desni zavoj zaključen. Drugi produkt, Smart broke module (SBM), poskrbi za prižig zavornih luči, ko motorist namesto z zavorami zavira z agregatom.

Tretja naprava, ki jo je ekipa razvila, se osredotoča na enega največjih strahov, ki so jim ga zaupali motoristi, in sicer strah pred krajo motorja. Tako je prišlo do lansiranja produkta Vigo. Ta je izdelan tako, da zazna vsak premik in dogajanje v okolici motocikla. Pri tem neprestano komunicira s strežnikom. V trenutku, ko pride do nepričakovanega premika, obvestilo o tem pošlje lastniku na mobilni telefon. Hkrati z elektronskim sledilnikom spremlja lokacijo motorja, kar olajša naknadno delo policije. GPS sledenje pri tem pokriva lokacije po celotni Evropi pa tudi v Bosni in Srbiji.

Mimateam

Podjetje Mimateam na trgu deluje že 10 let, vendar pa se je do pred kratkim ukvarjalo predvsem s software rešitvami oziroma programiranjem. V zadnjem času so se podali še na področje razvoja elektronskih naprav. Tako je prišlo do razvoja pametnega nastavka Vitta Smile.

Gre za nastavek, ki ga lahko uporabljamo v kombinacijo s skoraj katerokoli zobno ščetko. Ob uporabni zobne ščetke se nastavek aktivira in začne beležiti časovno komponento in intenzivnost krtačenja. Ko so zobje dovolj dolgo ščetkani, se prižge zelena lučka.

Produkt je še posebej primeren za otroke, ki se še učijo poskrbeti za ustno higieno. V zvezi z zobmi je veliko bolje delati na preventivi, preden pride do resnih težav. Nastavek Vitta Smile ima tudi funkcijo starševskega nadzora. Tako lahko starši eno uro po ščetkanju zob preverijo, če so si njihovi otroci zobe umivali dovolj časa.

S katerimi izzivi se srečujejo hardware startupi?

Slika Petra Kušar 8. oktober, 2019
Izzivi, s katerimi se spopadajo hardware podjetja (Vir: Pixabay)

Hardware podjetja so tista tehnološka podjetja, ki se osredotočajo na snovanje fizičnih produktov. Za lansiranje želenega produkta je treba pridobiti ustrezne komponente z želenimi lastnostmi, načrtovati celoten proizvodni proces, sodelovati s številnimi akterji in pridobiti vsa potrebna znanja s specifičnega področja.

Od ideje do lansiranja produkta običajno preteče precej časa. V samem proizvodnem procesu so prisotni številni postopki in akterji, zaradi česar obstajajo večje možnosti za morebitne zaplete in zamude glede na predvidene roke. Prav tako je za tovrstna podjetja značilno, da morajo vložiti veliko finančnih sredstev, da bi lahko vzpostavila osnovno poslovanje.

Primerjava med software in hardware podjetji

Da bi lažje razumeli princip delovanja hardware podjetij, jih bomo primerjali s tistimi, ki delujejo na področju software-a, torej programske opreme. Pri software podjetjih gre lahko za snovanje nove aplikacije oziroma spletne strani. Tega se lahko loti skoraj vsak, ovire za začetek dejavnosti so majhne. Poleg tega je možno na področju software-a delovati v relativni izolaciji; doma za zaprtimi vrati brez potrebe po sodelovanju z drugimi.

Pri hardware podjetjih pa stvari niso tako enostavne. Da bi bil končni produkt lahko lansiran na trg, mora v verigo vstopiti več akterjev in različnih postopkov. Treba je najti ustrezne dobavitelje komponent, organizirati proizvodnjo in pridobiti številna znanja, ki nam bodo omogočala lansiranje optimalnega produkta. Prav zato so začetni stroški v primerjavi s software podjetji precej visoki.

Ključni izzivi, s katerimi se srečujejo hardware startupi

Ustanovitelji hardware startupov so povedali, kateri so največji izzivi, s katerimi se spopadajo oziroma so se spopadali na začetku poslovanja.

Proizvodni proces

Kot smo že omenili, je proizvodni proces v tovrstnih podjetjih precej dolgotrajen. Treba se je namreč povezati z ustreznimi dobavitelji in zagotoviti vse potrebne komponente, nato pa vzpostaviti optimalno proizvodnjo, prek katere bomo prišli do želenega produkta.

Izprašani podjetniki so povedali, kateri del proizvodnje jim predstavlja največ preglavic; Na prvo mesto so uvrstili zagotavljanje kakovosti v vsaki fazi proizvodnega procesa. Pod drugo točko so navedli problematiko najti pravi design produkta. Pod tretjo točko so umestili financiranje same proizvodnje.

Ena izmed precej perečih težav, ki so jo hardware podjetniki sicer uvrstili na 6. mesto, je najti ustrezne dobavitelje za posamezne komponente. Glede na pričevanja podjetnikov, znaša povprečen čas, ki je potreben za to, da podjetnik najde ustreznega dobavitelja za določeno komponento, nekoliko daljši od 3 mesecev.

Proces snovanja hardware produktov je kompleksen in dolgotrajen (Vir: Pixabay)
Proces snovanja hardware produktov je kompleksen in dolgotrajen (Vir: Pixabay)

Zamude pri lansiranju produkta

Nepričakovane zamude glede na predviden rok lansiranja produkta so pri hardware podjetjih precej pogost pojav. Zaradi kompleksnega proizvodnega procesa namreč obstaja večja verjetnost, da pride v kateri od faz do nenačrtovanega zastoja.

Ne gre pa za problem, s katerim se srečujejo zgolj novonastala podjetja. Težave z zamudami glede na načrtovane roke lansiranja imajo tudi uveljavljena hardware podjetja kot je npr. Apple.

Povprečna zamuda pri lansiranju novih produktov znaša pri hardware podjetjih 15,6 tednov. Najpogostejši vzrok zanje je v sami proizvodnji. Pogosto so za zamude odgovorni proizvajalci sami ali dobavitelji surovin.

Proces zaposlovanja

Podjetniki, ki delujejo v tehnoloških podjetjih, imajo tudi večje težave s področjem zaposlovanja v primerjavi s podjetniki, ki delujejo v drugih panogah. V takih podjetjih mora namreč delovati kader s specifičnimi znanji in izkušnjami, do katerega je težje dostopati, saj takega kadra pogosto primanjkuje.

Kar v 78 % izmed izprašanih hardware podjetij so se že srečali s težavami, ko so iskali primeren kader. Delovna mesta, za katere je v takih podjetjih najtežje najti primerne ljudi, so naslednja: hardware inženir, software inženir in kader za delo v prodaji.

Pridobivanje investicij

Kako pa je s pridobivanjem investicij v hardware panogi? V sklopu raziskave se je preučevalo, kakšne so v tem oziru razlike med Severno Ameriko in Evropo. Ugotovljeno je bilo, da kar 69 % evropskih hardware podjetij prejme finančna sredstva investitorjev za svoje delovanje. Po drugi strani investicijo prejme zgolj 17 % ameriških hardware startupov.

Kljub temu, da je stopnja investiranja pri ameriških podjetjih precej manjša, pa je povprečen znesek, ki ga prejme ameriški hardware startup precej višji. Evropski hardware startupi prejmejo povprečen znesek v višini nekaj več kot 460.000 dolarjev, ameriški startupi pa nekaj več kot 909.000 dolarjev. Gre torej za še enkrat višje zneske.

Kateri pa so največji izzivi, s katerimi se srečujejo hardware startupi, ko se povezujejo s potencialnimi investitorji? Izprašani podjetniki so povedali, da jim največji izziv predstavlja najti ustreznega investitorja, ki bi podpiral tovrstna podjetja. Med težji del spada tudi odgovarjanje na vprašanja, ki jih postavljajo investitorji. Velikokrat jih namreč postavljajo investitorji, ki nimajo izkušenj pri delovanju v tovrstni panogi.

Drugi izzivi

Ker je pri hardware podjetjih lansiranje novega produkta tako zamudno, obstajajo večje možnosti, da taka podjetja z lansiranjem novega izdelka prehitijo druga podjetja z že utečeno proizvodnjo. Rešitev tega problema bi bil najti alternativne možnosti, ki se jih težje posnema.

Če podjetje za izdelavo določenega produkta potrebuje komponento, ki jo lahko zagotavlja le en do dva dobavitelja, se lahko pojavi velik problem, če ta dobavitelj na neki točki preneha s proizvodnjo.

Velikokrat gre določen produkt skozi številna testiranja, preden je lahko lansiran na trg. To spet pomeni podaljšanje celotnega postopka.

Obeti glede hardware panoge v prihodnje

Ustanovitelji hardware startupov so bili vprašani tudi, kakšna je po njihovem mnenju prihodnost tehnoloških podjetij. Več kot 50 % vprašanih je odgovorilo, da menijo, da se bo ta panoga obetavno razvijala tudi v prihodnje in da se bodo na hardware področju tudi vnaprej odpirale številne možnosti za delovanje.